Poleg običajnega čofotanja v morju smo se poleti par dni zabavali ob Gardskem jezeru.
Začetek izletka je bil precej neobetaven. Bankomati ob primorski avtocesti so bili prazni. Na Lomu smo se še norcali iz ruskih tovornjakarjev, jim pomagali izbirat jezik in kuckat pin, ampak ko se je zataknilo še nam, smo kleli vse do Senožeč, kjer se nam je pred Tušem končno nasmehnila sreča in je bankomatek izpljunil ojre.
Poleg tega se je malo pred Postojno na armaturki prižgala lučka "Engine Check". A? Sej vse normalno dela! Ustavimo, odpremo pokrov od motorja, pogledamo če je motor še tam. Yup, still there. Check. Za vsak slučaj pogledamo še olje. Tudi ok. Khm. Ker zmanjka idej se totalno zblameram in iz predalčka potegnem Navodila za uporabo avtomobila. Čim bolj neprizadeto listam po knjižici in pod opozorili, da je treba takoj na servis, hvala bogu (ali v karkoli pač verjamete) spodaj naletim še na odrešilni stavek: Med vožnjo se lučka lahko prižge, nekaj časa gori in potem sama od sebe ugasne, kar je čisto normalno... Torej, kot da je vse ok, peljemo naprej in lučka res ugasne.
Na Italjanski strani smo padli v gužvo, stoječo kolono. Ampak imeli smo denar in tudi avto je delal.
Lago di Garda in okolica sta krasna, enkrat v prihodnosti se bo treba odpravit tudi do Coma, po možnosti na čim daljši dopust... (če se sprašujete zakaj, si poglejte film A Month by the Lake)
O samem Gardalandu ne bi preveč, prosti pad je bil kot vedno super (a ste vedeli, da ima 2 hitrosti?!?) in Blue Tornado seka. In pri tistih 30+ stopinjah, ki so takrat razsajale po Ljubljani so bile vodne atrakcije pravi balzam.
Bolj zanimivo je bilo v Parco Natura Viva. Zasnovan je kot safari - voziš se po ogradah in si živalce ogledaš lepo in iz oči v oči, brez ograje.
Poznate zgodbico o italjanskem zdravniku, ki nosorog razbil avto? Na poti domov so ga ustavili policaji in ga strpali v norišnico, ker je vozil s potapljaško masko in trdil, da je za vdrtino v avtu kriv nosorog. Valda.
No, pred kratkim sem se ji nehala smejati.
Nosorogi so strašno luštne živalce (fotka je iz neta). Nagajivo otresajo z majhnimi ušeski, mežikajo in v svet bolščijo z okroglimi kratkovidnimi očki. Pri prekratki varnostni razdalji pa se očarljivost pretopi v 4 tone mišic in več kot pol metra dolg špičast rog.
V ogradi smo se z avti pametno nagužvali okrog bajerčka, kjer sta nas iz senčke opazovala dva bela nosoroga. Občutek varnosti je malenkost popustil, ko smo 30m stran v Defenderju opazili 2 oskrbnika s puško (khm, očitno gre lahko tudi kaj narobe?), dokončno pa je izginil, ko sta se nosoroga začela pomikati proti avtomobilom in seveda nista mogla mimo! Aaa! Eden je našel pot mimo avta pred nami, drugi pa se je ustavil ob desnem boku našega avta.
In smo se gledali. Zelo od blizu in direkt v učke. Malo od strani, da smo dojeli, kako dolg je rog in malo od spredaj, da nam je bilo jasno, da je tudi precej špičast. Komot bi prebil vrata in si naredil ražnjič. Oskrbnika sta bila takrat že čisto zraven, pripravljena na strel, ampak čez nekaj časa je živalca na svojo (in našo) srečo raje odkopitljala okrog avta.
Verjetno je jasno, da smo v preostanku ogleda izkazovali izredno navdušenje nad račkami in ostalimi neškodljivimi živalcami...
In še zaključek... Italijani baje slovijo kot predrzni vozniki, vendar jih Slovenčki prekašamo. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi nam kdo vozil za ritjo, blendal, gestikuliral... Čim smo prišli na našo stran, pa se je našel tipičen zborček passatarjev, bmw-jev in golfov.
Pridni bodite, pa strpno vozite...