V ponedeljek je v pisarni grdo zasmrdelo. No izkazalo se je, da s klimo, mojo in cimrino prebavo ni nič narobe. SiMobilovci imeli požarno vajo na parkingu za hišo. Bljak fuj in fej.
Eden lepših trenutkov v pisarni, ko mama in ata hodita nabirat hrano za svojo otročad.
Ali pa ko v odmoru za malico kupimo tri krilate pošastke.
Prejšnji teden sem začela brat Armstrongove knjige.
Ob branju prve sem se sprehajala po srednješolskih spominih, ko sva majske in junijske popoldneve s fotrom preždela zalimana pred TV in debatirala o LeMondu, Indurainu, Delgadu, Olanu. Kako je Riisu 3x v eni etapi odpovedalo kolo in ga je v besu vrgel ob tla, v jarek. Ulrich in Pantani, kdo bo koga. V gorskih etapah je tiste čase zmagoval Richard Vinrenque (lepo je bilo gledati lahkotnost s katero je požiral klance). Pa vsa drama l. 1995, ko se je v 15. etapi smrtno ponesrečil Fabio Casartelli in so naslednji dan zmago prepustili Motorolini ekipi, 18. etapo pa je v Limogesu zmagal prav Armstrong. In potem zaradi dopinga še več drame v prihodnjih letih. Snemanje štartnih številk med dirko v znak protesta nad nočnimi racijami itd. Pa pustimo zdej to, kdo je zavestno jemal EPO in kdo ne.
The way it should be.
Pa da ne bo kdo mislil, da sem huge Armstrong fan, samo tole je pa spretno odpeljal.
Eden od razlogov zakaj se vsega tega sploh spomnim je David Duffield. Svoje čase je bil glavni komentator na Eurosportu, zdaj pa sta ga nadomestila Sean Kelly the most boring Irishman in še nekdo, aka the deadest Englishman alive, ki mu po mojem skromnem slovenskem mnenju ne sežeta niti do gležnjev. Primer. V nedeljo je bila na Giru zanimiva gorska etapa, z 2. prvokategornima vzponoma in ta dva gumpca sta z izredno monotonim glasom večino časa govorila o ... vremenu. Da je tudi pred leti deževalo. In kako grozne so bile razmere pred leti. In kaj se je takrat dogajalo. Ja fak, no! Tudi David je znal bluzit, priznam. Ampak če že, je bluzil v stilu. Kar je pomembno - znal je pripovedovat. Tip je tudi najbolj dolgočasno etapo znal narest napeto, ni mu zmanjkalo besed tudi pri večurnem prenosu (razen takrat ko je kidnil na wc ali padel iz stola). O slikovitosti njegovih komentarjev se lahko prepričate tukaj. Dostikrat me je ravno on naspidiral, da sem po končanem prenosu :))) zajahala svojo specialko in se šla za par ur vozit. V glavnem, videlo se je, da tip obožuje kolesarstvo, živi za to in njegovo navdušenje je bilo prekleto nalezljivo.
No po prebrani prvi knjigi (Ne gre samo za kolo) sem dobila podoben filing, samo da je šlo za navdušenje nad... Lajfom. V smislu - it's up to you. Nič novega, ampak fajn. Taka lepa brca v rit. :))
Še zadnji YouTube pripopek.
8 comments: